Zadeva: Začetno ali nadaljevalno izobraževanje
Potreben bo radikalno drugačen pristop v našem dojemanju izobraževanja in učenja odraslih, kajti pri 40 let in več trajajoči delovni dobi posameznika, začetno izobraževanje v nobenem primeru ne bo moglo zadostovati za ves čas aktivnega dela in življenja, temveč bo to znanje potrebno nenehno dopolnjevati in nadgrajevati, zaradi hitrega razvoja na vseh področjih pa tudi nekajkrat spreminjati poklic. Ne samo izobraževanje odraslih, temveč celotno filozofijo izobraževanja bo potrebno spremeniti, kajti začetno izobraževanje bi moralo biti bolj naravnano k obvladovanju procesov, nadaljevalno izobraževanje pa v specifična in ozko strokovna znanja, ki jih posameznik potrebuje v posameznem poklicu.
Predvidoma bo potrebno ves sistem tako oblikovati, da v začetnem izobraževanju otroci, dijaki in študenti pridobijo osnovna in dokaj splošna znanja in kompetence, predvsem tiste o učenju učenja, o znanju maternega in tujih jezikov, znanju IKT, podjetnosti, kompetence v matematičnem, naravoslovnem in tehnološkem področju ter splošne kulturne in medosebne družbene kompetence. Pomeni, da jim je potrebno dati orodje, s katerim se bodo lahko vključevali v družbo in proces dela. In te dobro utrditi, kajti le-te bodo dobra osnova za nenehno nadgradnjo znanja skozi vse življenje. V tej luči je ministrova izjava, da je potrebno razbremeniti učne programe in jih oblikovati tako, da bodo služila bodočim aktivnim članom naše družbe za nadaljnje pridobivanje novih znanj spretnosti razumljiva.
Kakšni so odstotki teh sprememb pa je stvar stroke, da sama pri sebi presodi kaj je tisto kar posameznik nujno potrebuje za svoje uspešno in aktivno vključevanje v družbo in pa v proces dela in brez česar ne bi bil pripravljen za nadaljnje učenje. Seveda pa je to dolg proces, ki pa ga bomo morali ekspresno hitro sprejeti in ponotranjiti ter omogočati naši družbi, da se kosa s sodobnimi izzivi.
Prejšnji petek me je klicala novinarka enega od brezplačnikov, s katero sva se pogovarjali o izobraževanju odraslih na področju formalnega izobraževanja na srednješolski ravni. Omenila sem ji, da smo nekoliko presenečeni nad manjšim interesom za javni razpis, v katerem odraslim udeležencem izobraževanja povrnemo delež šolnine za uspešno zaključen letnik oziroma izobraževanje na temelju ustreznih dokazil. Kajti na prejšnje javne razpise, ki jih objavljamo že od leta 2003/04, se je letno prijavila med 2 in 3.000 odraslih udeležencev izobraževanja, sedaj pa le okoli 1000 takih, ki so uspešno zaključili izobraževanje in si sami poravnali šolnino.
Čeprav smo to pričakovali, saj statistični podatki že nekaj let kažejo, da se zmanjšuje število odraslih vključenih v srednješolsko formalno izobraževanje in prav tako tudi na osnovnošolski ravni, kljub temu pa nismo pričakovali tako očitnega upada števila odraslih vpisanih v srednješolske programe, saj je po statističnih podatkih še vedno precejšnje število takšnih, ki bi potrebovali tovrstno izobraževanje, vendar pa je kriza pošteno oklestila družinske proračune, brezposelnost pa zmanjšala motivacijo.
Poleg tega pa so mladi v starosti med 20 in 24 let dokaj dobro izobraženi, saj je po podatkih Eurostata za leto 2008 v Sloveniji 90,2% takih, ki so zaključili srednješolsko izobraževanje, kar nas uvršča u sam vrh evropskih držav, pred nami so Hrvaška (95,4%), Slovaška (92,3%), Češka (91,6%) in Poljska (91,3%).
To pravzaprav kaže, da imamo precejšnje število starejših prebivalcev, med njimi tudi delavcev, ki nimajo dokončane srednješolske izobrazbe in te bo težko vključiti v proces izobraževanja, kljub vsemu prizadevanju našega ministrstva in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kajti prišli smo do faze, ko tudi brezplačno izobraževanje ne bo pospešilo vključevanja v proces izobraževanj, temveč bo potrebno sprejeti še kakšne druge ukrepe za motivacijo posameznikov, zlasti v luči spremenjene demografske strukture in potrebe po podaljševanju delovne dobe.
