Zadeva: Birokracija

Pred dvemi meseci smo se poslovili od sodelavca, ki mu ni bilo dano užiti upokojenskega staža, saj je po sedmih dneh po upokojitvi preminil. Še odločbe mu ni bilo dano prejeti za časa življenja. Danes nas je obiskala njegova dolgoletna partnerica in povedala, da je šele sedaj ozavestila, da ga ni več, kajti ves ta čas se je intenzivno ukvarjala z urejanjem vseh formalnosti okoli njegove zapuščine in pa z obveščanjem vseh o njegovi smrti. Predvsem pa so jo presenetili nekateri uradniki, ki so ji vztrajno pošiljali račune in opomine za plačilo storitev, za katere nimajo več osnove in kljub temu, da jih je obvestila v predpisanem času in s priporočeno pošto in s povratnico. Za kaj neki imajo vso informacijsko tehnologijo, če je ne znajo uporabljati, se je spraševala. Ne samo, da je to nemarna površnost, temveč tudi boleča  izkušnja.

To so resnično nedopustne površnosti, ki se ne bi smele dogajati. Morali bi oblikovati takšen sistem postopkov in procesov obveščanja, ki bi takšne napake preprečeval. Še posebej slabe izkušnje je imela z zavarovalnico, saj le-ta nikakor ni hotela sprejeti dejastva, da zavarovanca ni več. Ne samo, da se boriš z žalostjo, temveč tudi z birokracijo, je dejala. In na to nimam kaj dodati, le slabo sem se počutila, saj sem tudi jaz del birokracije.