Zadeva: 1000 Vilnius, Slovenia

Danes so me razveselili bruseljski kolegi in mi poslali knjigo, za katero sem jim bila hvaležna, predvsem pa presenečena, da je sploh prispela na moj naslov, kajti država je bila prava, mesto pa je bilo kar precej oddaljeno od Slovenije (Litva). To, da nas na bruseljskih sestankih s kolegom iz Slovaške zamenjujejo sva se že skoraj sprijaznila in sprejela kot bruseljsko folkloro ter poskušava s humorjem prekriti grenak okus ob tem. Še prejšnji mesec so naju dali v skupno državo in so me Španci spraševali zakaj še njega ne pripeljemo z avtom ter mi velikodušno poslali njegov naslov iz Bratislave, če ga slučajno ne poznam. Seveda je potem bila huda zadrega in opravičevanje, vendar to ni spremenilo dejstva slabega poznavanja vseh držav članic in njihovih prestolnic, da o zastavah ne govorim. Moram priznati, da mi je kljub vsej tolerantnosti in dobrohotnosti to le nekoliko preveč površno, saj bi bruseljski uradniki morali poznati vsaj osnovne podatke o svojem delodajalcu.

Predvidevam, da bi tudi mnogi v naši državni upravi imeli precej težav našteti vsa glavna mesta držav članic EU, zlasti tistih, ki so bile oblikovane po času našega začetnega izobraževanja, vendar takrat tudi mobitelov ni bilo pa jih kljub temu zelo dobro obvladamo. To ne more biti izgovor in kaže le na našo malomarnost in nemotiviranost za tovrstno učenje. Najboljši način za učenje je osebni pristop bodisi s potovanjem ali pa s poznavanjem ljudi, potem jih zagotovo ne zamenjuješ in si jih zapomniš za vse življenje. Rešitev je torej mobilnost in pa učenje z veseljem ali še bolje kar oboje, kajti poznavanje članov družine v kateri živimo je del naše olike in splošne omike, če že ne kar dolžnost.