Zadeva: Glas ljudstva o zdravstvu in državni upravi

Zadnje čase sem nekako pogosto pri zdravnikih in zobozdravnikih, vendar to na žalost ni odvisno od moje volje, temveč Emšo terja svoj davek. In prav danes sem plačala dvojno ceno obiska pri zdravniku, saj nas je v čakalnici starejša gospa podučila o mnogih stvareh, predvsem pa o zdravstvu, politiki in državni upravi. Same takšne teme, ki spodbujajo bolečino še pri zdravem človeku, pri bolnih pa jo multiplicira. Gospa je bentila nad zdravstvom, ki da je zaradi varčevanja in pa napačne politike s koncesijami postalo samoplačniško, predvsem pa skrajno zbirokratizirano, saj je za napotnico specialistu morala priti kar dvakrat, najprej za naročanje, potem pa še za pregled, saj je čakalna doba daljša od veljavnosti napotnice in ker ji zdravnica ni takoj verjela je čakala dve dolgi uri in povedala marsikatero krepko o tem in onem, drugi pa smo prikimavali in upali, da bomo kmalu na vrsti, kljub temu pa je bilo v čakalnici čutiti neko solidarnost …

Močno čustveno nabita je bila tudi ugotovitev o nesposobnih politikih, ki nastavljajo še bolj nesposobne uradnike, ki potem delajo slabo ali pa sploh nič, saj ni pomembno njihovo znanje, temveč pripadnost stranki. Vsaka oblast odloži svoje ljudi v državni upravi in se obnaša do ljudstva kot, da so popolni bebci. Kako ljudstvo to prenaša in je skrajni čas, da gredo na ulico tako kot so šli Grki, ki se zagrizeno bojujejo za 13. in 14. plačo, pri nas pa da se ne znamo postaviti niti za vseh 12. To kanonado je prekinil odrešilni klic iz ordinacije, kljub temu pa je ostal grenak priokus, kajti v njenih besedah je bilo veliko resnice, ki jo čutimo tako ali drugače tudi drugi na svoji koži. In na njeno vprašanje o moji zaposlitve, sem se izognila odgovoru …