Zadeva: Vročina v državni upravi
Zdaj, ko smo po referendumskih rezultatih uradno razdeljeni na skoraj polovico “proti” in nekaj več kot polovico “za” lahko življenje spet teče naprej. In v državni upravi je postalo resnično vroče pa ne samo zaradi plač, dodatkov, uspešnosti, pokojninske reforme in drugih temperaturo dvigajočih ukrepov, temveč tudi zaradi ukrepa varčevanja z energijo, ki predvideva ogrevanje prostora na 21 stopinj pozimi in 25 stopinj hlajenje v poletnem času. Zaradi hladnega vremena do sedaj tega ukrepa nismo niti zaznali, sedaj pa nam je že pošteno vroče, kajti termostati so nastavljeni na 25 stopinj in ker imajo tolerance dve stopinji smo ogreti na 27 stopinj, kajti šele takrat začne delovati klimatska naprava. Ženski del uradništva še lahko uravnava svojo garderobo temperaturi primerno pa tudi pri tem obstajajo neke omejitve, ki sicer niso navedene v ukrepu, so pa sprejeto pravilo, ki se izoblikuje na temelju medkolegialne presoje, ki je včasih močnejša od vseh predpisov in ukrepov. Moški del uradništva pa to vročino veliko težje prenaša, čeprav jim je dovoljeno biti brez obleke, si jih ne morem predstavljati v kratkih hlačah v službi. Ta kriza nas bo povsem razgalila v vseh pogledih – v tem dobesedno.
Razvoj tehnike in tehnologije sem z velikim veseljem sprejemala in jo tudi s pridom izrabljala, zlasti v primerih, ko mi je olajšala življenje in pogoje dela. Očitno bo kriza nekoliko spremenila moj pogled na to področje, saj je ponovno prinesla izredno počasne računalnike, slabe tiskalnike, pomanjkanje pisarniškega materiala in potem naprave, ki brezhibno delujejo, pa ne smejo delovati iz drugih razlogov, skratka, lahko se je odpovedati nečemu česar nimaš, zelo težko pa se je odpovedati nečemu kar imaš in za kar veš, da ti lahko olajša življenje pa si tega ne moreš ali smeš privoščiti. Tolaži me, da je ta kriza vseeno nekoliko drugačna kot tista v 80-tih prejšnjega stoletja, ko smo kupovali denar (nemške marke), da smo ohranili vrednost našega denarja ter z njimi kupovali, kar je bilo na razpolago ter se vozili na par-ne par ali pa na bone, vseeno pa težko sprejemamo dejstvo, da se iz zgodovine nismo kaj prida naučili in da še vedno varčujemo na tistih drobnih zadevah, ki človeku olajšajo življenje, hkrati pa ne storimo zadosti, da omejimo sivo ekonomijo, ustrezno izpeljemo davčno in socialno reformo ter poberemo davke vsem tistim, ki se uspešno izmikajo. Ne glede na vse omenjeno, bomo prenesli vročino in mraz, pomanjkanje in tudi vse drugo, kar sodi k varčevalnim ukrepom, ostaja pa grenak priokus, da se varčevalni ukrepi začnejo tam, kjer bi se morali končati.
