Zadeva: Sanjska služba in argument moči

Še vedno sem pod vtisom svoje sanjske službe in danes še bolj kot včeraj, zlasti po uveljavitvi argumenta moči. Nekaj let nazaj, ko so še na ministrstvu za javno upravo bili trdno odločeni in z zakonom podprti, da bodo iz državnih uradnikov naredili profesionalne in dobro usposobljene delavce, ki bodo izvrstno obvladali ustroj delovanja države, njeno ustavno in pravno ureditev, ureditev EU, upravno poslovanje, poslovanje z dokumentarnim gradivom in drugimi pomembnimi vsebinami, ki smo jih morali poslušati dva tedna in jih potem do potankosti enako ponoviti na rigoroznih izpitih. Neopravljen uradniški izpit pa je pomenil izgubo službe.

Takrat so nas naučili, da je temelj pravne države upoštevanje ustave, zakonov in predpisov, kajti to je  temelj poslovanja javne uprave in brez tega ne more in ne bi smela delovati javna uprava, še manj pa državni uradniki. Skratka, iz nas so morali narediti gradnike in branitelje pravne države.

To vlogo smo morali sprejeti in tudi dejansko izvajati, zato me nasprotno ravnanje tistih, ki bi prav za ta del morali najbolj skrbeti, nemalo preseneča in mi jemlje zaupanje v pravilnost mojega ravnanja.  Ni problem zamrznitev plač in vse tisto, kar je že bilo dogovorjeno, saj smo se s tem manj ali več sprijaznili, hudo narobe pa je način uveljavitve tega. In to me skrbi kot uradnika in kot državljana, kajti prenehanje socialnega dialoga in uveljavljanje argumenta moči ne pomeni nič dobrega za demokracijo in pelje v povsem drugo smer, za katero pa smo se že pred dvajsetimi leti izjasnili, da ni prava in se z njo ne strinjamo.