Zadeva: Kupljena ali prislužena priljubljenost

Nova pokojninska reforma je tokrat šla mimo nas nekoliko bolj tiho in skoraj anemično,  saj smo ugotavljali, da se delovna doba podaljšuje v maratonske razsežnosti in da se bo z nami predvidoma zgodilo podobno kot s tistim grškim vojakom, ki je tekel od Maratona do Aten, da bi prenesel sporočilo o zmagi nad Perzijci in preminil. Pravzaprav smo že sprejeli dejstvo, da bo potrebno dalj časa delati in polniti vrečo, kajti če je več tistih, ki jo praznijo od tistih, ki jo polnijo je izračun jasen in ne kaže dobro naši pokojnini, še manj pa pokojnini naših otrok. Veliko več komentarjev je bilo deležno  ravnanje določene stranke, ki je zastopala le interese dela prebivalstva, kajti ob tem smo začeli razvijati idejo, da bi tudi javni uslužbenci lahko ustanovili svojo stranko, saj nas je številčno ravno zadosti, da bi predstavljali močno volilno telo. Morda bi se potem spremenilo javno mnenje o nas in tudi naše število ne bi več bilo tako skrb zbujajoče, plače bi se povišale in dobili bi pozornost in ljubezen ljudi, podobno kot je v to prepričan prvak te stranke in bi potem bili enakopravni člani družbe.

No, to so bili le duhoviti odzivi na obstoječe stanje, res pa je, da smo si bili enotni, da nevladne organizacije, ki nam pokažejo ogledalo ali pa ustavijo neizprosnost kapitala in ustvarjanju neupravičenega dobička na račun ljudi, veliko bolj zapolnijo prostor in potrebe ljudi, ki ga politične stranke ne morejo in sicer, delo za konkretne interese večjega števila ljudi, ki ni stanovsko ali politično opredeljeno temveč vsebinsko. In te bodo konkretno preizkušale delovanje  pravne države, moči argumentov in javnega mnenja in zato bo zaupanje v njihovo delovanje toliko večje, kajti ne bodo kupovale priljubljenosti, temveč si jo bodo prislužile z vsako aktivnostjo posebej.