Zadeva: V čigavi službi je državni uradnik?
Pred kratkim sem zasledila razmišljanje ministrice za gospodarstvo, da bi ob menjavi vlade tudi državne uradnike dali na nekakšen sklad od koder bi jih potem novi ministri zaposlovali po potrebi. Tisti, ki bi ostali na tem skladu bi potem še eno leto prejemali plačo, kot je to prejemajo ministri, potem pa bi jim ugasnile pravice in delovne razmerje. Dokaj nenavadna ideja, saj je videti, da je vsa državna upravo v lasti vlade in ministrov in ne v službi Republike Slovenije ter da smo vsi državni uradniki funkcionarji, predvsem pa da je delo državnih uradnikov tako enovito, da nas je mogoče prestavljati iz resorja v resor brez večjih posledic za kontinuiteto in kakovost dela. Za zdaj še velja, da je naše delo po zakonu profesionalno, apolitično in naš delodajalec je Republika Slovenija. Ne znam, ali pa ne želim, si predstavljati po kakšnih kriterijih bi posamezni minister izbral cca. 200 delavcev, ki bi morali opraviti 80% vnaprej predpisanih nalog in opravil brez dobrega poznavanja le-teh. Že sedaj je težko ob vsakokratni menjavi ministra, ker nekaj časa capljamo na mestu, kajti ob njem se večinoma zamenjajo tudi generalni direktorji, ki pa so premalo seznanjeni z delovanjem državne uprave in pa vodenjem takšnih sistemov. To pa je ključno, saj so top managerji in brez njihovega podpisa in podpisa ministra ni mogoče narediti nobene pomembne odločitve, zlasti ne objaviti predlog zakona, kajti ves sistem je tako naravnan, da je to nemogoče, ampak res nemogoče. Ob menjavi ministra se zamenjajo ne le generalni direktorji, temveč pogostokrat tudi operativni vodje sektorja, kar pa pomeni vsakokratno obglavljanje državne uprave. Če bi naredila primerjavo z gospodarstvom, bi ob zamenjavi direktorja in uprave (npr. Krke) zamenjali ves management do tretje ravni (če pa bi obveljala ideja ministrice pa celo vse delavce). Nezaslišano, ampak v državni upravi je to že ustaljena praksa. In vse “nerodnosti” v državni upravi gre pripisati prav tej praksi.
Menim, da smo karierni državni uradniki dobro usposobljeni, ker je delodajalec v preteklosti precej vlagal v izobraževanje in usposabljanje. Dodatna težava državne uprave je tudi zaposlovanje novih sodelavcev ob začetku in koncu vsakega mandata ministra na visoka uradniška mesta, ki skupaj z generalnimi direktorji ne poznajo državne uprave v takšni meri, da bi lahko iz nje naredili učinkovito administracijo. Sklicevanje na nesposobnost uradnikov je pravzaprav iskanja izgovorov za lastno slabo delo, kajti državna uprava je strogo hierarhično urejena in državni uradnik nima pooblastil, da bi lahko prevzel odgovornosti, ki jim jih pogosto pripišejo njihovi nadrejeni ob lastnem zagovoru.
Od tod vtis o naši zaščitenosti, kajti ni mogoče odpustiti delavca le zato, ker je izvajal naloge, ki mu jih je naložil nadrejeni. In od tod vsa trenja, kajti prepletata se dva sistema: politični in profesionalni in kljub temu, da se drug na drugega izgovarjamo, smo vsi v službi državljanov Republike Slovenije in to mora biti naša temeljna skupna naloga in za njo moramo prevzeti vso odgovornost v skladu s svojim pozicijami in pooblastili pa čeprav smo bodisi profesionalci ali funkcionarji.
