Skip to content
9 Nov / Slavica Černoša

Zadeva: Kako bo porabljena desetina javnih sredstev

Državni uradniki načeloma naj ne bi bili politično angažirani, kar pa je skoraj nemogoče, zlasti  ob zaposlitvah, ki so še posebej aktualne prav v času menjave vlade in ki nas precej bolijo, saj nekateri ljudje z zelo malo izkušenj in poznavanja delovanja državne uprave, zasedejo visoka uradniška mesta, za katera se morajo karierni uradniki močno prizadevati in biti odlično ocenjeni nekaj let zapovrstjo. Kakor koli že, nekaj nas pa je še vedno takšnih, ki nam je pomemben razvoj in napredek našega področja in manj politična usmerjenost vlade, zato so naša pričakovanja usmerjena k njenemu vsebinskemu prispevku. Pregledala sem programe nekaterih strank, ki sem jih lahko zasledila na spletu in se usmerila le na področje vzgoje in izobraževanja, ker me je res zanimalo kaj lahko v prihodnje pričakujemo na tem področju in koliko je za posamezno stranko pomemben človeški kapital. Pri tem ni bilo potrebno uporabljati posebnih znanstvenih metod, saj je bilo mogoče zelo enostavno in hitro zaznati razliko med programi, ker so nekatere stranke to področje le omenjale, nekatere so poudarile le del tega področja in nekaj jih je to področje podrobno vsebinsko opredelilo. Ob tem je potrebno poudariti, da naša družba za to področje letno nameni v povprečju slabih 12% vseh javnih sredstev oziroma, dobrih 5% BDP in da je v različne oblike formalnega  izobraževanja vključeno letno okoli slabih pol milijona ljudi ter da  je to z družbenega vidika dokaj pomembno področje.  Zato so moj pričakovanja bila morda preveč obarvana s temi podatki in primerno (pre)velika.

Na splošno je mogoče ugotoviti,  da so stranke, ki so že bile na oblasti veliko bolj podrobno in vsebinsko opredelile to področje od tistih, ki še niso bile, ali od tistih, ki so nove. Vendar tudi dobro opredeljeni programi še ne pomenijo tudi njihovo dejansko uresničitev v praksi. Sicer pa so pri nas volitve usmerjene bolj v izbor ljudi, ki vodijo posamezno stranko in ne na njihove programe, čeprav bi moralo biti to dvoje vsaj enakovredno. Res pa je, da so letos pričakovanja vseh volivcev veliko bolj  usmerjena k vsebini kot v preteklih letih, saj so določene spremembe res potrebne, prav zaradi tega so mogoča tudi precejšnja presenečenja po končanih volitvah. Torej, počakajmo volitve in bomo izvedeli kako bo porabljena dobra desetina javnih sredstev.

En komentar

komentiraje
  1. Stavenskovrhski / Nov 13 2011

    Pozdravljena!

    Ne trudite se biti objektivna in do strank maksimalno objektivna ter nepristranska. V Sloveniji to enostavno ne gre. Tudi programom strank posvečate preveliko pozornost in jim pripisujete prevelik značaj. Programi so pisani za povprečne volivce in ne za doktrino vladanja po volitvah. Še nekaj časa bodo politiki v Sloveniji ( tako kot v največjem delu EU ) breme krize skušali reševati preko hrbtov delavcev zaposlenih v javnem sektorju, upokojencev, brezposelnih, invalidov, otrok in zaposlenih v delovno intenzivnem delu realnega sektorja.

    Slovenska “družbena nadstavba” ( prosto po Marxu ) je resnično zrela takojšnje temeljite reforme. Vendar to ne pomeni le mehanično ter vsesplošno zmanjševanje zaposlenih v javnem sektorju in zmanjšanje skupne mase plač, temveč nekaj veliko bolj korenitega. To bi moralo pomeniti temeljito reformo celotnega notranjega preustoja države kot celote in ne le posameznih njenih delov ali celo le samo državnih uradnikov. Naj navedem le občine, ki jih je vsaj enkrat preveč in potem ministrstva od katerih so nekatera postala že pravi kadrovski kombinati, ogromno število sekundarnih organizacijskih oblik na vseh nivojih javnega sektorja in tako dalje. Vse to se bo seveda nekoč tudi moralo dogoditi. Vendar dokler politiki lahko gredo po poti najmanjšega odpora in največje všečnosti, bodo po tej poti tudi hodili.Vse tako dolgo dokler se nam država ne bo sesula sama vase.
    Lep pozdrav!

Komentirajte