Zadeva: 5.200 km v avtomobilu
Po takšni dolgi vožnji je bilo kar nekaj komentarjev mojih znancev in kolegov o tem kako je mogoče prenesti, predvsem pa preživeti toliko časa v avtu, saj smo v končni fazi v nekaj dneh presedeli v avtomobilu 45 ur same vožnje oziroma, s postanki skupaj 54 ur. Pravzaprav sploh ni bilo tako hudo, kajti na poti smo se redno ustavljali in tudi menjavali na vozniškem sedežu. Trije vozniki smo se menjavali po dveh do treh urah vožnje in ob udobnem avtu ter dobrih cestah in zanimivi pokrajini je čas hitro mineval. Najtežja je bila nočna vožnja v času med 1 in 4. uro zjutraj, vendar so bile pogoste mitnice, zlasti v Franciji, kjer so gradili avtoceste tako, da je veliko gradbenih podjetij gradilo avtocestne odseke in so za njih dobili pravico pobiranja cestnine, kar v praksi pomeni vsakih nekaj kilometrov ustavljanja in plačevanja cestnine. Manj ali več so na razpolago različne možnosti plačevanja (avtomati, ročno, elektronsko),vendar smo kljub temu bili veseli naših vinjet. Zanimivo je bilo opazovati kulturo voznikov in pa kakovost cestišč in njihovih označevanj. Presenetljivo dobro so se odrezali Španci, kajti imajo izredno dobre ceste in odlično signalizacijo. Na primer na začetku vasi na regionalnih cestah imajo postavljene semaforje na katerih je prižgana rdeča luč v nočnem času in takoj, ko ustaviš se prižge zelena ali pa utripa rumena, kar prisilili voznika, da ustavi avtomobil in nadaljuje po predpisani hitrosti. Poleg tega je bila zanimiva tudi omejitev hitrosti, saj je v Španiji pomenilo, da po omejeni hitrosti še imaš 10 do 20 km možnosti, da spelješ ovinek brez hudega nagibanja, v Italiji pa je to bila zadnja hitrost in si s predpisano hitrostjo komaj zvozil ovinek. Po urejenosti avtocest se Slovenci kar lahko kosamo z drugimi državami (Italija, Francija, Španija), vendar po kakovosti lokalnih cest pa smo definitivno na slabšem. Glede cestnih postajališč pa so nas navdušili Francozi, saj so imeli odlično urejene, čiste in dobro založene ter večinoma 24 ur odprta postajališča, kajti Španci so jih v nočnih urah zaprli in imeli odprte le nočne blagajne, kjer si dobil gorivo, če si predhodno dal plačilno kartico, natočil in prišel po kartico – stranišče in nakup nista bila dostopna. Pravzaprav je ta nekoliko staromoden način potovanja na dolgo razdalje včasih prav prijeten, če se pravilno pripraviš na pot in nisi neučakan ter določene posebnosti vzameš kot zanimivost in jih sprejmeš kot sestavni del poti. Kljub temu pa takšnega potovanja ne bi prav pogosto ponavljala, kajti fizično je naporno in po povratku domov je 12 ur spanja bilo komaj zadosti.
