Zadeva: Šola brez učenja

Včeraj smo z nostalgijo spremljali dogajanje okoli prvega šolskega dne, saj je bilo slišati in videti na vsakem koraku, da so osnovne in srednje šole ponovno odprle svoja vrata uka željnim mladim prebivalcem naše dežele. Popotnice z lepimi željami in pričakovanji za uspešno učenje so se kar vrstile. Mediji so bili polni opozoril, da se šolarji ponovno vključujejo v vsakodnevni vrvež, kritike o tem kaj se je naredilo na področju vzgoje in izobraževanja in kaj bi se moralo še narediti pa tudi. Skratka, včeraj je bilo skoraj nemogoče ne zaznati, da je prvi šolski dan. In prav je tako. Takšno pozornost bi morali namenjati učenju in šoli vse leto, saj je brezplačno izobraževanje za vse prebivalce največja pridobitev sodobne družbe in bi jo morali spoštljivo ohranjati.

Ostal pa mi je v spominu sicer simpatičen odgovor enega nadebudneža, ki je veselo povedal, da je včeraj bilo v šoli fajn, ker se ni bilo treba učiti.

Za spremembo takšnega pogleda na učenje in šolo pa se moramo vsi krepko potruditi, kajti večino življenja se učimo in še več se bomo morali učiti, da bomo lahko kakovostno, dejavno in samostojno živeli. Pri tej vzgoji pa imajo nedvomno največjo vlogo starši in učitelji, ki bi morali nenehno sodelovati, se podpirati v skupnih prizadevanjih v dobrobit otrok in si medsebojno zaupati.

Ne predstavljamo si šolo brez učenja, zelo dobro pa si predstavljam učenje brez šole, saj me že spremlja vse življenje in to počnem z največjim veseljem.  In tudi tisti zgoraj omenjeni nadebudnež se bo učil, ali bo to počel z veseljem ali iz potrebe pa je od nas odvisno kako mu bomo to predstavili. Ponavadi zgledi najbolj vlečejo.