Zadeva: Bralna pismenost in iskanje krivca

Prejšnji teden sem bila v Bruslju na sestanku ene od delovnih skupin, kjer smo iskali rešitve za ugotavljanje ključnih kompetenc, med katerimi je sporazumevanje v maternem jeziku ena od ključnih kompetenc. Seveda so rezultati PISE močno odmevali po vsej Evropi, saj  se še ni zgodilo, da bi primat na področju pismenosti otrok prevzele azijske države, kajti do sedaj so najboljše rezultate dosegali prav učenci iz evropskih držav, predvsem iz skandinavskih držav, pri čemer je Finska bila vedno vodilna in nam je bila svetel zgled ter smo vsi drugi poskušali ugotoviti v čem je njihova skrivnost uspeha. No, tokrat so azijski modeli izobraževalnih sistemov bili uspešnejši in to je spodbudilo predstavnico sindikata učiteljev na EU ravni (ETUCE), da je izrazila zaskrbljenost nad tem dejstvom. Njena zaskrbljenost gre v smeri morebitnega iskanja krivca za takšno stanje prav v učiteljih. Poudarila je, da je razlog za takšno stanje širši in kompleksnejši, zato ga je tako treba tudi tako obravnavati, pri čemer je potrebno upoštevati izobraževalne programe, organizacijo izobraževalnega procesa in seveda tudi usposobljenost učiteljev.

Temu ni kaj dodati, resnično bo potrebno pregledati učne načrte in jih nekoliko spremeniti, kajti že v primerjalni študiji (Education at a Glance 2010), ki jo je opravil OECD je bilo zaznati, da bodo verjetno takšni rezultati, kajti v Sloveniji se učencem v starostni skupini od 9-11 let namenja v obveznem kurikulumu manjši delež ur za branje, pisanje in literaturo, matematiko in znanost (44%), kajti povprečje državah OECD  pa znaša 48% obveznega kurikuluma.