Zadeva: Vest, ki to ni ali od česa je odvisno zaupanje v zdravstvo

Vesti o bolezni, nesrečah in smrti so same po sebi takšne narave, da se o njih govori z določeno mero spoštovanja in brez vrednostnih sodb, temveč se sočustvuje s tistimi, ki so bili prizadeti. Kajti vse to je tisto česar ne privoščimo ne sebi in ne drugim. Ob informaciji, da je predsednik zbolel in odšel na zdravljenje v tujino je bilo zaznati, da ni bila toliko pomembna vest o njegovi bolezni, temveč njegov odhod na  zdravljenje v tujino, kajti iz tega je mogoče razumeti nezaupnico slovenskemu zdravstvu. Presenetilo me je, da je tudi bolezen, kot najbolj osebna zadeva vsakega posameznika lahko predmet razprave in presoje o ustreznosti odločitve tistega, ki ga je ta bolezen prizadela.  V primeru, ko se človek mora odločati o poteh za ozdravitev, poskuša poiskati in preučiti vse možnosti, ki so na voljo, da bi do tega res prišlo, še posebej takrat, ko zbira za lastno preživetje. V takšnih primeru izbere poti in zdravljenje, ki bi naj vodile k tem cilju najbolj premočrtno in z največjimi možnostmi za pozitiven izid.

Ob tem resnično poskuša izrabiti vse možnosti, ki jih tedaj ima na voljo. V to spada tudi iskanje ustanove in zdravnika, ki ima najboljše strokovne reference in izkušnje ter mu bo vsaj po strokovni plati zagotovil ustrezno storitev. Pri tem nacionalna pripadnost zdravnika ne igra prav nobene vloge, temveč njegova strokovnost in reference. Ob tem vsak bolnik upa, da je res storil vse  za lastno ozdravitev seveda, v okviru danih možnosti in v danem času ter prostoru, kajti vse drugo je v rokah usode.  In tudi pri javnih osebnostih ni nič drugače, kajti v tem primeru so najprej ljudje, ki so zboleli in potrebujejo zdravljenje. To je njihova osebna odločitev, ki jo gre spoštovati. Vse drugo je nepotrebno ustvarjanje dogodkov  tam kjer jih ni, četudi gre za pomembno javno osebnost. Vsakemu bolniku želim hitro in uspešno okrevanje in le do tu sega moja vpletenost v njihovo zdravljenje. Zaupanje v slovensko zdravstvo pa nikakor ne more biti  odvisno od izbora enega človeka, čeprav predsednika, temveč od dobrega in kakovostnega delovanja celotnega sistema, ki  bo do vsakega bolnika imelo takšen odnos kot da je predsednik.