Zadeva: Javni sektor – tegoba premiera

Danes sem zasledila izjavo premiera, da dvomi o uspehu reforme v javnem sektorju, ker je težko odpustiti slabe delavce, kajti  dobri in slabi delavci imajo enake plače in potem se mora tisti, ki je odpuščal slabe braniti pred političnimi napadi in očitki, saj bodo ti delavci pokazali vse »razkošje svojih talentov v dokazovanju, da se jim godi krivica«.  Tej izjavi ni kaj dodati, kajti je pravilna, le vzroka za to stanje ni navedel in sicer, da so večinoma vsi ti imeli tudi politične mentorje ob zaposlitvi.

Po drugi strani pa vsakokratna politična opcija tradicionalno ne zaupa obstoječim zaposlenim uradnikom in jih smatra za ostanek prejšnje opcije ter  išče možnosti, da bi se jih izrinilo iz državne uprave, če pa že to ne gre, potem pa tistim redkim, ki se jim zaupa in so pogosto na novo zaposleni,  naloži enormno količino dela in se šibijo pod težo nalog, ki jih ne zmorejo, saj jih niti ne poznajo. Drugi pa bi morda želeli delati in glede na njihove kompetence tudi zmogli,  pa se jim ne zaupa in delajo manj zahtevna dela. Tega se vsi v državni upravi zavedamo in prav zaradi tega razumemo izjavo in zagato premiera.

V ta problem so trčili vsi dosedanji premieri pa niso našli izhoda, čeprav so nekateri že dobro pristopili k reševanju in pripravili vse nastavke za profesionalizacijo državne uprave z ustrezno zakonodajo in  zahtevnimi uradniškimi izpiti, ki pa so se ob spremenjenih političnih razmerah in razmerjih spremenili in omilili. Vendar ne bo šlo drugače, če želimo imeti profesionalno, dobro organizirano, učinkovito, predvsem pa ne drago državno upravo. Kdo bo tisti, ki bo zagrizel v to kislo jabolko pa zanima vse nas, ki nas takšne vsakokratne aktivnosti najbolj zadevajo. Kajti počasi bo res potrebno presekati to veriženje ljudi, ki pridejo na visoka uradniška mesta brez zahtevanih predhodnih izkušenj in kaljenja v upravi. Lojalnost in politična pripadnost je nujna za politiko in politične dejavnosti ni pa pogoj za delo v državni upravi. Vsakokratni minister bi ob nastopu mandata lahko jasno predstavil svoje delo in od zaposlenih zahtevah, da sledijo tej politiki in če je treba tudi podpišejo izjavo o lojalnosti, kajti vsi uradniki imamo nalogo delati v skupnem javnem interesu in ne za  interes posameznika ali posamezne politične stranke.