Zadeva: Končana stavka- poraz ali zmaga?
Kaže, da se bo sindikatu javnega sektorja le uspelo dogovoriti in stavke ne bo potrebno nadaljevati. S tem sem nadvse zadovoljna, kljub ledeno mrzli in vseh stimulacij, zaostalih razlik, izobraževanj in drugih radostnih in s pogodbo dogovorjenih sestavin okleščeni plači. Kajti javni uslužbenci, predvsem pa državni uradniki smo pošteno utrujeni od tega, da smo dežurni krivci za prazno blagajno in največji porabniki denarja iz te vreče. Čeprav vse to drži, vendar se je tako odločila naša družba in ta javni interes zapisala v predpisih in ga opredmetila v delovnih mestih, na katera smo kandidirali po vseh pravilih, prav zaradi tega ne čutim(o) krivde za takšno stanje. Kljub temu pa se zavedamo, da delimo usodo vseh zaposlenih v Sloveniji in prav zato smo pripravljeni to sprejeti. Prav pa je, da se ta družbena odgovornost razdeli na vse segmente družbe po enakih načelih in vatlih in v tem razumem in tudi podpiram sindikate.
Prejšnji teden sem bila v Bruslju na sestanku ene od delovnih skupin, kjer pripravljamo gradivo za višje uradnike, ki pridejo na sestanek v Bruselj, ki jih potem preučijo in potrdijo ali pa dopolnijo in potem pošljejo v nadaljnjo proceduro. Ob tem sem srečala eno bruseljsko uradnico, s katero sem sodelovala v eni od prejšnjih delovnih skupin ter sva na hitro v odmoru izmenjali nekaj izkušenj. Kajti zanimalo jo je kako se spopadamo s krizo pri nas, mene pa je zanimalo kako se spopadajo z njo pri njih.
Zadeva: Zaradi njih je življenje boljše
Danes sem bila na podelitvi nagrad Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2010 in sem bila še posebej vesela, kajti nagrado je prejela ena od mojih zelo ljubih učiteljic, ki me sicer nikoli ni poučevala, vendar sem se kljub temu od nje izredno veliko naučila in mi je bilo v mnogo čemu vzornica. In takšnih učiteljev je veliko, ki svoje delo opravljajo z veliko nesebične ljubezni, zagnanosti in pozitivne energije, predvsem pa ga dojemajo kot poslanstvo. Njihovo delo je nepogrešljivo in neprecenljivo, vendar menim, da premalo cenjeno in spoštovano tako v materialnem kot tudi v vrednostnem sistemu naše družbe. Prav zaradi učiteljev je naše življenje v vseh življenjskih obdobjih boljše, bogatejše in modrejše. So naši svetilniki, ki nam kažejo pot tudi v temnejših časih, saj jih ponavadi poiščemo ravno takrat, ko želimo najti novo pot in novo smer našega življenja. Delo opravljajo z vso zavzetostjo, nesebično, tiho in brez posebne promocije ali samohvale, a kljub temu so nepogrešljiv del življenja vsakega posameznika.
Prikaži celoten zapis …
Danes smo v službi ugotavljali, da trenutno biti državni uradnik skoraj pomeni zmerljivko, kajti kar koli naredimo ni prav, če stavkamo nas grdo gledajo eni, če ne stavkamo pa drugi, v vsakem primeru pa smo prepoznani kot tisti, ki zapravljamo težko zasluženi davkoplačevalski denar. Pravzaprav pa ne želimo stavkati in tudi ne stavkamo, le delali bi radi in za to delo prejemali plačilo. Naše želje niso nič drugačne od drugih, imamo le to smolo, da je naš delodajalec Republika Slovenija. Nič kaj prijazen in izredno močan delodajalec, s katerim se težko pogovarjaš in še težje pogajaš, predvsem pa ti je vse predpisano in določeno in ni prostora za pregovore, kajti v trenutku dobiš sklep in si že premeščen ali pa si tudi odpuščen pa se toži na sodišče, kaj to pomeni pa tudi vemo. Skratka nič boljši ali slabši delodajalec od drugih in zato smo še vedno zaposleni tukaj, kajti tukaj smo dobili delo in nam je vseeno ali je to javna služba ali zasebna, da le imamo delo in plačilo.
Morda je sedaj pravi trenutek, za premislek in odločitev o javni službi in pričakovanjih, ki jih imamo do države in ali bomo ta pričakovanja zmanjšali, jih porazdelili ter prenesli na druge organe in organizacije oziroma na širšo družbeno skupnost. Še vedno pa ostaja možnost privatizacije, ki je skrajno nepriljubljeni ukrep in vedno pomeni manjše standarde storitev za državljane, vendar ta ukrep uporabijo vse vlade v takšnih situacijah.
Pri pripravi na sestanek ene od delovnih skupin na EU ravni sem prebrala gradiva, ki so jih pripravili in med njimi mi je pritegnilo pozornost Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij iz leta 2008 z naslovom Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta, Napovedovanje in usklajevanje potreb trga dela ter znanja in spretnosti, kjer Komisija tik pred recesijo opozarja vse članice naj vlagajo v izobraževanje in usposabljanje, saj bo le tako možno ustvariti nova znanja in spretnosti, ki bodo ustrezala naravi novih delovnih mest, za katere se pričakuje, da se bodo odprla in ki bodo izboljšala prilagodljivost in zaposljivost odraslih, ki so že del delovne sile.
Opozarjajo na vplive tehnoloških sprememb in staranja prebivalstva ter na temelju prvih ocen potreb trga dela ugotavljajo, da se bo kljub predvideni krizi nadaljeval pomik sektorskih porazdelitev zaposlovanja v EU od kmetijstva in proizvodnih panog k storitvenim dejavnostim in da bo leta 2020 skoraj tri četrtine delovnih mest v sektorju storitev.
Projekcija kaže, da bi do leta 2020 lahko odprli 17,7 milijona dodatnih delovnih mest za pisarniške poklice, za katere se zahteva visoka usposobljenost kot so upravni menedžerji, menedžerji v trženju, logistiki in prodaji, vodje informacijskih sistemov, izobraževalci in inženirji. To pa je nekoliko v nasprotju s tistimi trditvami, da je število zaposlenih v javnem sektorju potrebno zmanjšati, saj tehnološki razvoj in narava dela pravzaprav zahteva zaposlovanje prav na teh področjih.
Prikaži celoten zapis …
