Zadeva: Interpelacija II
Danes sem skrbno spremljala potek razprave o vloženi interpelaciji na delo ministra za šolstvo in šport v Državnem zboru, kajti zelo redko je interpelacija vložena zaradi ene same naloge državnih uradnikov in ne na politične odločitve posameznega ministra. Izvedba javnega razpisa je izključno strokovno delo državnih uradnikov, ki so po zakonu zavezani ravnati v skladu z zakoni in predpisi. Skoraj nemogoče je državne uradnike, zlasti pravnike prepričati, da bi namenoma delali neskladno z zakoni in drugimi predpisi, kajti s tem neposredno ogrožajo svoje delovno mesto. Pri tem niti minister ne more ukazati, če pa že ukaže, potem to mora biti pisno in s tem prevzame odgovornost, vendar bo težko našel državnega uradnika, ki se bo podpisal pod takšno nalogo.
Zadeva: Komu so namenjene počitnice
V zadnjem času je bilo veliko komentarjev in tudi ogorčenja ter poslanskih vprašanj zaradi ponovnega poenotenja termina počitnic za učence in dijake v vsej Sloveniji. Pravzaprav je razveseljivo, da se v šolski sistem in izobraževalni proces tako dejavno vključujejo tudi drugi, predvsem gospodarstvo, saj jim kot enemu od pomembnejših socialnih partnerjev na področju izobraževanja prav ta sistem omogoča nenehen dotok nove in ustrezno izobražene ter usposobljene delovne sile. In njihovo sodelovanje s šolskim sistemom in vlaganje v razvoj delovne sile, kar vključuje tudi začetno izobraževanje je nepogrešljivo. Kajti tista gospodarstva, ki so uspela vzpostaviti ustrezno komunikacijo in sinergijo z izobraževalnim sistemom sodijo med gospodarsko uspešnejše države.
Pri nas pa se je ta odnos nekoliko nenavaden in še ni prilagojen novim zahtevam in potrebam časa in celotne družbe, zato je področje šolstva pri nekaterih gospodarskih panogah prepoznano kot gospodarski interes v smislu priložnost za zaslužek in ne kot področje investicij in vlaganja v človeške vire.
Prikaži celoten zapis …
Zadeva: Solidarnost na preizkušnji
Že dolgo solidarnost ni bila na tako hudi preizkušnji kot je ravno sedaj, kajti ravno v tem času so se zgostili vsi tisti pojavi, ki bi jim lahko rekli šolski primeri za preverjanje in preizkušanje solidarnosti in temeljev socialne države, ki smo jo kot takšno opredelili v naši ustavi. Pri tem solidarnost razumem kot podporo in pomoč drugim ter tudi odobravanje ravnanja drugih.
Ekonomska kriza je dala na preizkušnjo prav solidarnost, s katero smo se tako ponašali vsa povojna leta in ki je v preteklosti bila značilna prav za sindikalna in delavska gibanja, tokrat pa se nekako izgublja v parcialnih interesih posameznih sindikatov in skupin, ki vsak zase poskuša v pogajanjih z delodajalcem iztržiti največ ne oziraje se na druge sindikate in delavce znotraj iste panoge ali področja.
Na zelo hudi preizkušnji je tudi solidarnost in vzajemnost v zdravstvenem zavarovanju, saj so vedno večje zahteve po individualnih računih posameznika, kjer bi se natančno videlo koliko je kdo vplačal v zdravstveno blagajno in prav tako koliko je kdo namenil sredstev za pokojnino, kar pa je prav tisto, kar želijo spremeniti v ZDA in oblikovati sodoben zdravstveni sistem, ki bo podoben evropskem sistemu. Solidarnostna pomoč drugim državam, ki jim preti finančni zlom pa sprejemamo s stisnjenimi zobmi in veliko nejevoljo in nam ni povsem jasno kaj imamo mi opraviti z njihovimi napakami.
Zadeva: Država pa nič
Pred časom sem gledala oddajo o tem kako otroci vedno dalj časa ostajajo pri starših in še potem, ko odidejo od doma še vedno starši skrbijo za njih in jih podpirajo tudi finančno še potem, ko so se že zaposlili. Poleg tega pa se je izpostavilo dejstvo, da se slovenski državljani vedno kasneje odločajo za otroke in to najpogosteje v zunajzakonski zvezi, saj se tudi poroke vedno bolj redke. Dramatični zaključek novinarke je bil, da država pa ne naredi nič.
Seveda se mi je takoj postavilo vprašanje kaj pa bi država morala narediti in do katere mere se lahko ali sme vmešavati v avtonomne odločitve in življenje posameznika. Ali ima država pravico bodisi z zakoni ali pa tako ali drugače prepričati posameznika, da se poroči, da ima prej otroke, da jih ima več in da odide (prej) od doma. To je povsem osebna in avtonomna odločitev posameznika in tej pravici se ne bi smeli odpovedati, kajti to je ena od največjih pridobitev demokracije, zlasti za žensko populacijo. Seveda pa vsaka takšna odločitev pomeni tudi prevzemanje odgovornosti, ki pa se je včasih izogibamo in jo prelagamo na druge bodisi na starše, širšo družino ali pa na državo.
Dejstvo je, da se država v takšnih primerih ne more in ne sme vmešavati, kajti odločitve o poroki, otrocih in načinu življenja so izključno osebna odločitev posameznika, država pa mora zagotavljati ustrezne pogoje in mehanizme, da so te odločitve lažje in izvedljive.
Prikaži celoten zapis …
Zadeva: Evropski socialni sklad
Dostop do sredstev iz Strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada (ESS), ki ima temeljno nalogo spodbujanja in omogočanja zaposlovanja ljudi je temeljito spremenil delo v državni upravi ter prinesel veliko novosti in tudi omogočal izvedbo številnih projektov, za katere je vedno primanjkovalo denarja. Čeprav je na razpolago trikrat več denarja, je prav toliko ali morda še več administrativnega dela, na kar pa nikakor nismo bili pripravljeni, kajti to je eden od najzahtevnejših projektov v državni upravi, ki zahteva izjemno dobro organizacijsko in infrastrukturno podporo ter odlično sodelovanje med različnimi resorji in tudi službami znotraj posameznih ministrstev. Vse to pa ni dobro delovalo nikoli in tudi tokrat je vsaj na začetku izjemno slabo in počasi potekalo.
