Včeraj smo s kolegicami na zasebnem srečanju razpravljali o tem kakšna je danes vloga in poslanstvo učitelja v tem hitro spreminjajočem, z globalizacijo in digitalizacijo označenem svetu, kjer so informacije izredno dostopne, kjer je vzgoja staršev večinoma opredeljena le še z zagotavljanjem osnovnih potreb otroka in kjer se srečujejo z velikimi in včasih nerealnimi pričakovanji staršev, učencev in tudi celotne družbe. Ali smo ga opremili z vsemi potrebnimi znanji in kompetencami ter tehnologijo, da lahko sledi sodobnim trendom in jih celo oblikuje, organizira in usmerja, hkrati pa še vzgaja in socializira učence in usklajuje delo s starši, vodstvom šole, stanovskimi in drugimi združenji. Ali mu njegova izobrazba resnično omogoča, da se uspešno in samozavestno giblje med vsemi temi pričakovanji ter jih združi v novo vrednost. Skratka, spraševale smo se koliko je še učitelj in koliko je le organizator, koordinator in mentor v učnem procesu. Prikaži celoten zapis …
Danes so nas naše kolegice iz slovenske enote Eurydice razveselile z novo publikacijo »Razlike med spoloma pri izobraževalnih dosežkih« kjer so objavljeni rezultati študije o položaju v Evropi in sprejetih ukrepih.
Študija je proučevala kako in če sploh se v evropskih državah ukvarjajo z enakostjo spolov v izobraževanju. Ugotovili so, da se večina evropskih držav srečuje z enakimi težavami, vendar jih zelo različno rešujejo in z različnimi ukrepi, nekatere pa jih prepustijo naravnemu toku brez ukrepanja. Pravzaprav se večina še vedno srečuje s stereotipnimi vlogami spolov, pri čemer pa ugotavljajo, da nižja kot je raven izobraževanja, več je zaposlenih žensk. V visokošolskem izobraževanju pa je obratno in je manj kot 40% zaposlenih žensk, ki zelo počasi vstopajo v te strukture. Prav tako je še vedno med vodstvenimi in vodilnimi delavci malo žensk in jih s posebnimi pobudami poskušajo pritegniti v te strukture (Nizozemska, Irska, Lihtenštajn). Izjema so spet nekatere skandinavske države, kjer je ta struktura nekoliko bolj uravnotežena. Prikaži celoten zapis …
Najbolj žgoča tema v zadnjem času so zagotovo sindikalni boji zdravnikov in njihovi umiki soglasij za nadurno delo, kar je samo po sebi povsem normalna in legitimna pravica vsakega zaposlenega, vendar v tem primeru to pomeni daljšanje čakalne vrste, zlasti pri specialistih. Seveda nekateri sodelavci že čutijo posledice, saj so jim spremenili in podaljšali že dogovorjene specialistične preglede in posege.
Preseneča me, da so zdravniki tako dolgo prenašali takšno stanje, saj je praktično ves sistem zdravstvenega varstva, tako je vsaj sedaj videti, temeljil na njihovem nadurnem delu. To pa je povsem skregano z organizacijskimi in sistemskimi rešitvami in je res nekaj hudo narobe s tem sistemom. Ali pa se tako želi prikazati.
Seveda smo takoj potegnili analogijo z našim šolskim sistemom in se spraševali kako bi državljani sprejeli dejstvo, da bi učitelji naročali učence in študente na izpite ali na maturo par let naprej. Nezaslišano! In tudi čakalne vrste v zdravstvu so nezaslišana anomalija sistema!
Pravzaprav je zanimivo kako smo državljani brez veliko pritoževanja sprejeli takšen standard storitev s tako nerazumno dolgo čakalno dobo, kljub temu, da redno poravnavamo prispevke za zdravstveno zavarovanje.
Zadeva: Šola brez učenja
Včeraj smo z nostalgijo spremljali dogajanje okoli prvega šolskega dne, saj je bilo slišati in videti na vsakem koraku, da so osnovne in srednje šole ponovno odprle svoja vrata uka željnim mladim prebivalcem naše dežele. Popotnice z lepimi željami in pričakovanji za uspešno učenje so se kar vrstile. Mediji so bili polni opozoril, da se šolarji ponovno vključujejo v vsakodnevni vrvež, kritike o tem kaj se je naredilo na področju vzgoje in izobraževanja in kaj bi se moralo še narediti pa tudi. Skratka, včeraj je bilo skoraj nemogoče ne zaznati, da je prvi šolski dan. In prav je tako. Takšno pozornost bi morali namenjati učenju in šoli vse leto, saj je brezplačno izobraževanje za vse prebivalce največja pridobitev sodobne družbe in bi jo morali spoštljivo ohranjati.
Ostal pa mi je v spominu sicer simpatičen odgovor enega nadebudneža, ki je veselo povedal, da je včeraj bilo v šoli fajn, ker se ni bilo treba učiti.
Zadeva: Ljubljana v očeh turista
Včeraj sem po sili razmer bila v vlogi amaterskega vodnika po Ljubljani in sicer kolegu iz tujine, ki je že nekajkrat bil v naši prestolnici, vendar si je nikoli ni temeljiti ogledal in je izrazil željo, da to opraviva skupaj. Moram priznati, da sem predvsem jaz bila presenečena in da sem izgovorila veliko več o-jev in a-jev , kot jih ponavadi izgovorijo turisti, predvsem pa sem imela težave s pojasnjevanjem razlogov za moje presenečenje. Čeprav živimi v prestolnici že nekaj desetletij, me je letos resnično presenetila cela vrsta novosti, za katere nisem niti vedela, da obstajajo, saj so jih dolgo časa skrivali za več ali manj neuglednimi ograjami, ki pa so letošnje poletje čudežno izginile in so posamezni deli mesta zablesteli v vsej lepoti barv, oblik in materialov.
