Zadeva: Zdravstvo II
Prijeten dopust mi je nekoliko pokvaril manjši poseg na zobu, ki pa je seveda postal velik problem zaradi vnetja. To ne bi smelo biti nič posebnega in bi ga bilo možno hitro oskrbeti, če bi našla kakšnega strokovnjaka, ki bi to želel ali smel opraviti. Najprej so me predčasno klicali na poseg, kar me je razveselilo, vendar so pozabili povedati, da kirurg takoj odide na dopust, zamenjave pa nima, ker je koncesionar. Moja zobozdravnica pa je na bolniški, drugi zobozdravniki pa ne želijo posegati v delo specialista, saj še imam šive, kar pomeni, da sem še v osemdnevnem roku za reklamacije.
Zadeva: Interpelacija
V šolskem jeziku bi to pomenilo ukor z možnostjo izključitve, v parlamentarnem jeziku pa to pomeni kontrola nad delovanjem vlade oziroma posameznega ministra. V novejši zgodovini se je to na našem področju bolj redko dogajalo, vendar se je že in takrat smo delali vsi ter pripravljali odgovor oziroma, zagovor ministra na interpelacijo. Uradniki v takšnih primerih vsak za svoje področje pripravljamo odgovore oziroma, zbiramo vse potrebne podatke za pripravo odgovora. Še največ dela imajo tisti uradniki, za katero področje je interpelacija vložena in pri tem ni pomembno kaj menimo o upravičenosti te interpelacije, temveč je nalogo potrebno opraviti korektno in odgovorno.
Čas dopustov je kar malo umiril dogajanje in sedaj pospravljamo in opravljamo vse tisto delo, za katerega je ponavadi zmanjkalo časa med letom. V tej pospravljalski dejavnosti sem končno prelistala tudi časnik za izobraževanje odraslih, ki izhaja vsakih pol leta in mi ga že nekaj let pošilja znanec iz Nemčije, ki je kot predstavnik nemške zveze za izobraževanje odraslih obiskoval države Afrike, Azije in latinske Amerike, v nekaterih pa je celo služboval več let. Prav zaradi tega so mi njegovi uvodniki zanimivi, saj pozna področje zelo dobro in tudi vse tiste podrobnosti, ki to področje izobraževanja in učenja spremljajo v vseh državah.
Prav zaradi tega se mi je zdela zanimiva njegova ugotovitev, da je izobraževanje najbolje sprejeto v družbi, če je odraz potreb prebivalstva, ki pa se zbirajo in oblikujejo v lokalnem okolju in ne na nacionalni ravni. Nacionalna raven je končna faza, ki samo podpira in omogoča izvajanje različnih izobraževalnih aktivnosti, ki pa so interes tudi širše skupnosti. V oblikovanju potreb pa ponavadi ne sodeluje, kajti le-te nastajajo v bližini posameznika.
Na temelju praktičnih izkušenj in primerov ugotavlja, da v državah, kjer ima demokracija daljšo tradicijo se področje izobraževanja odraslih bolj naslanja na lokalno skupnost in država nima vodilne vloge pri oblikovanju politike izobraževanja odraslih, v državah, kjer je bil sistem centraliziran pa se politika bolj naslanja na državo in lokalno okolje sploh ne kaže posebnega interesa za oblikovanje te politike, saj pričakuje, da bo država opravila to nalogo, kar pa ni ustrezno, saj država ne more zaznati potrebe posameznika v takšni meri, kot jih zaznava lokalna skupnost. Zato meni, da bi lokalne skupnosti morale oblikovati izobraževalno ponudbo na podlagi potreb posameznika, zlasti v času vse večje globalizacije. Politika izobraževanja odraslih bi po njegovem morala nastajati od spodaj navzgor in ne obratno. In k temu nimam kaj dodati razen, da se povsem strinjam. Prikaži celoten zapis …
Z današnjim dnem imamo nov delovni čas, s katerim nas je minister zelo razveselil, saj se je prihod v službo premaknil za eno uro bolj zgodaj, zaradi vročine in klimatskih naprav, ki občasno odpovedo poslušnost in nas prepustijo naravni gorkoti. Ena ura res ni veliko, vendar je izredno dobrodošel premik, kajti do sedaj je veljalo, da se prihod šteje le od 7,30 ure četudi si prispel ob 7. uri. Pred tem časom pa sploh ni bilo mogoče priti do delovnega mesta, saj te elektronski sistem ni spustil niti skozi vhodna vrata. Kljub temu smo nekateri hodili nekoliko prej, saj smo se s tem izognili jutranji konici in onesnaževanju okolja s čakanjem v koloni, predvsem pa je včasih le 5 minut zgodnejši odhod privarčeval trikrat več minut daljše vožnje.
Prikaži celoten zapis …
Včeraj sem prejela v recenzijo primer dobre prakse iz Slovenije, ki ga je pripravil eden od tujih strokovnjakov vključenih v projekte, ki jih financira Evropska komisija za njene potrebe. Tisto, kar me je pri tem presenetilo je bil pristop k pripravi gradiva, ki je predvideval osebni obisk na kraju samem, osebne intervjuje z izvajalci, s snovalci in tudi oblikovalci politike na tem področju. To pomeni, da za določenimi gradivi, ki jih pripravijo na EU ravni ne stojijo le strokovnjaki in uradniki na nacionalni ravni, ki so pripravljali predloge in poročila o delu na določenem področju, temveč tudi strokovnjaki, ki so preverili dejstva na terenu in šele potem pripravili opis primera dobre prakse, ki ga bodo vključili v dokumente na EU ravni.
