Zadeva: Intelektualci
V nedeljo sem se vrnila s krajšega dopusta in potrebovala sem kar nekaj časa za ponovno vključevanje v proces dela in za pregled vse pošte, ki se je nabrala v tem času.
Konec junija je čas krajših dopustov, saj ponavadi ostane še nekaj dni starega dopusta, ki pa ga je potrebno porabiti do konca junija in če se poveže še s prazničnim dnem, potem je to lahko že enotedenski dopust, ki pa je izjemno dobrodošel za predah od problemov in skrbi vsakdanjika. Danes popoldan mi je uspelo prebrati intervju glavnega tajnika sindikata vzgoje in izobraževanja o njegovih pogledih na predvidene varčevalne vladne ukrepe na področju javnega sektorja ter njegove ocene možnih izidov takšnih ukrepov. Predvsem pa se mi je zdelo zanimivo mnenje o mezdnem delu intelektualcev, ki namesto fizične sile prodajajo svoje znanje oziroma pamet. Pravzaprav to ni nič novega, le spodbudilo je moje razmišljanje o vlogi in delu intelektualcev v državni upravi, ki pa je še bolj specifično, saj se od intelektualcev pričakuje, da v vsakem trenutku postrežejo s potrebnimi informacijami in znanjem, vendar ne smejo imeti svojih pogledov, če jih pa že imajo naj jih zadržijo zase, ker je vsaka lastna misel, ki je lahko v neskladju z vodilno mislijo napačno razumljena (neposlušnost) in seveda ustrezno sankcionirana
Prikaži celoten zapis …
Zadeva: Domoljubje
Včeraj je bil dan poln emocij in jasno izraženega domoljubja, predvsem pa smo bili enotni kot že dolgo ne. Zadnja takšna enotnost je bila izražena pred 19. leti, ko smo podpirali naše teritorialce, se skrivali po zakloniščih in se bali preletov letal ter poskušali priti do delovnega mesta, čeprav so protitankovske zapore bile nameščene na vpadnicah v Ljubljano in tudi po Ljubljani. Še nikoli prej in ne kasneje si nisem tako želela priti v službo kot prav tistih deset dni, saj se mi je zdelo, da s tem ohranjam stabilnost in zagotavljam delovanje izobraževalnega sistema. To pa je po mojih prepričanjih bil znak državotvornosti in sposobnosti države, da samostojno funkcionira.
Zadeva: Ukrepi
Tisto, kar se že dolgo napovedovalo je danes dobilo svojo podobo v izjavi ministrice za javno upravo, saj smo izvedeli, da se nam bodo plače znižale ali pa bo treba odpustiti precejšnje število državnih uradnikov oziroma, javnih uslužbencev. Napoved ni prijetna, pravzaprav je boleča in strah zbujajoča, vendar je bila pričakovana. Tisto, kar ni prijetno je občutek nemoči, saj s svojim delom ne moremo izboljšati položaja našega delodajalca in s tem prispevati k njegovi večji konkurenčnosti na trgu. Lahko le nemočno čakamo ali pa poskušamo zamenjati službo, kar pa je misija nemogoče. Tisto, kar nas še bolj skrbi pa je, da bodo sedaj vodilni in vodstveni uradniki še bolj pritiskali na podrejene in s tem poskušali izsiliti odpoved. Skratka, obetajo se nam težki dnevi, pri čemer se bo izkazalo koliko smo pripravljeni potrpeti in prenesti za to, da obdržimo službo. Tisti, ki so pa že do sedaj vršili pritisk, bodo zdaj dobili še dodatni zalet in takorekoč uradno dovoljenje za prikriti ali pa že kar neprikriti pritisk.
Zadeva: Administrativne ovire
V enem od dnevnih časnikov sem zasledila, da je Slovenija nekoliko napredovala v zmanjševanju administrativnih ovir in smo sedaj bolj prijazni do uporabnikov, kar je hvalevredno dejanje in nadvse razveseljivo. Vendar kaže, da je zmanjšanje administrativnih ovir namenjeno le zunanjim uporabnikom tovrstnih storitev, znotraj same sebe pa postavlja vedno nove administrativne ovire in deluje prav v nasprotno smer. Ob tem imam občutek, da državna uprava kompenzira vse tiste izgubljene postopke in jih uvaja za svoje zaposlene.
Prikaži celoten zapis …
Zadeva: Mobing II
Moj zadnji zapis o mobingu je med mojimi kolegicami izzval zanimiv odziv, saj so me manj ali več vse spraševale ali sem pisala o njih in njihovih težavah. Kaže, da ta tematika oziroma, problematika ni tako unikatna, temveč pridobiva značaj ustaljene prakse. Preprosto smo sprejeli takšen način delovanja v državni upravi in niti ne pomislimo, da je to nesprejemljivo in z vidika ravnanja s človeškimi viri nedopustno. Preprosto vsak po svoje preživi to obdobje, pogosto poskuša zamenjati službo ali pa čim manj opazen čaka do naslednjih volitev, ko spet pride druga garnitura in morda bo imel srečo, da ga rešijo njegovih muk. Strpnost do takšnega ravnanja se je izoblikovala na temelju štiriletnih zamenjav ministra in pa tudi zaradi naše neštetokrat izpričane tolerance do nasilja med štirimi zidovi. Zamenjava ministra je v preteklosti pomenila zamenjava njegovega kabineta ter morda še generalnega sekretarja, drugi visoki in višji državni uradniki so ostali na svojih mestih ter zagotavljali kontinuiteto dela. Sedaj pa se ob zamenjavi ministra zamenja kabinet in večinoma vsi generalni direktorji in tudi vodje sektorjev in oddelkov, skratka celotna vodstvena struktura, ki pa z vidika organizacije dela pomeni hud udarec za nemoteno in tekoče delovanje sistema.
