Zadeva: Delavcem prijazen delovni čas
Na zadnjem seminarju sem se pogovarjala z mlajšim kolegom iz nizozemskega ministrstva za delo, ki je povedal, da imajo pri njih povsem prost delavni čas in lahko pridejo v službo kadar jim ustreza in tudi na domu lahko delajo brez posebnih prošenj, le sporočiti morajo, da bodo delali na domu. Seveda sem ga spraševala ali imajo opredeljene standarde dela in koliko dela morajo opraviti in ali imajo določeno koliko ur na teden morajo opraviti in še nekaj podobnih vprašanj, ki izhajajo iz lastnih izkušenj in domače prakse. Pravzaprav me sploh ni razumel, kaj želim vprašati, kajti poudaril je da imajo naloge, ki jih morajo opraviti in večinoma tudi roke, v kolikšnem času in kdaj jih kdo opravi pa je prepuščeno njemu. Seveda sem ga takoj vprašala ali kdo izrablja to svobodo in ne opravi dela in ali je zato nadzor večji.
Zadeva: Povečan obseg dela
Povečan obseg dela je še zadnja možnost za delodajalca, da državnemu uradniku plača za nadpovprečno in večinoma dodatno delo, ki je nastalo zaradi bolniške ali druge odsotnosti drugega delavca in ker je zaposlovanje v državni upravi omejeno je to bila pogosto najbolj gospodarna rešitev. Zadnji protikrizni ukrepi so takšno možnost precej omejili, kljub temu pa še obstaja in je še v uporabi. Po napovedih novih protikriznih ukrepov je pričakovati, da bo tudi to povsem ustavljeno. Plačila za uspešnost že nismo videli več kot leto dni. In koliko bo to resnično prizadelo državne uradnike?
Zadeva: Dan mladosti in drugi ideali
Današnji dan je za nas nekoč bil sila pomemben dan, saj smo večinoma bili zunaj in uživali v gibanju, cvetočem maju in v prav takšni mladosti. Čeprav ga ne praznujemo več pa bi ga pravzaprav morali, saj je resnično tako malo mladih, da bi jim lahko namenili vsaj en praznični dan, saj pri povprečni starosti prebivalcev Slovenije, ki znaša 41,4 leta je mladost vredna praznika in praznovanja. Kajti po tem, ko mladi stopijo v svet odraslih se bodo začele povsem druge skrbi in praznični dnevi izgubijo svoj sijaj, saj se je potrebno potegovati za službo, za stanovanje, za ugled in za druge nekoč povsem nepomembne zadeve, ki pa potem postanejo življenjskega pomena.
Prejšnji teden smo na Dunaju predstavniki 18 evropskih držav poskušali najti rešitve na področju vseživljenjskega učenja, ki je potekalo v senci protikriznih ukrepov ter staranju prebivalstva. Prav v vseh sodelujočih državah EU se soočamo s temi težavami, šole se praznijo, število brezposelnih se povečuje in prav tako število starejšega prebivalstva, denarja za reševanje teh problemov pa je vedno manj. Države, ki še imajo dostop do Evropskega socialnega sklada si še pomagajo s tem skladom, drugi pa izvajajo manj ali več radikalne ukrepe. Vse so nas presenetili Finci z zelo radikalnimi ukrepi na področju izobraževanja in sicer z uvajanjem šolnin za redni študij, ukinjajo male osnovne šole, združujejo prazne srednje šole, skrajšujejo študij za eno leto, tujci bodo morali plačati študij in tudi delodajalci bodo morali plačati izobraževanje svojih zaposlenih, saj je do sedaj velik delež plačevala država. Prikaži celoten zapis …
Zadeva: Odločanje v državni upravi
V procesu dela v državni upravi je precejšnja stopnja delitve dela in pa predpisanih postopkov, bodisi z zakonom ali notranjimi akti. To je po eni strani dobro, saj je s tem proces dela predvidljiv in ga je možno dobro načrtovati in tudi nadzirati ter zagotavljati kakovost opravljenega dela. Ob dobri organizaciji dela bi ti procesi morali teči gladko in hitro. Za organizacijo dela so zadolženi vodje posameznih organizacijskih enot, ki morajo biti strokovno ustrezno usposobljeni in izobraženi, morajo poznati vsebino področja, ki ga vodijo, poznati morajo postopke in procese dela na področju državne uprave ter imeti znanje s področja organizacije dela.
Seveda je tako predvideno, v praksi pa je nekoliko drugače, saj vodje prihajajo od zunaj in imajo povsem drugačno predstavo o delu v državni upravi. Preden ta vodja spozna proces dela potrebuje leto ali dve, do tedaj pa delo teče kot pač teče in pogosto je počasno, neučinkovito in odvisno od posameznega uradnika, ki si zaradi dobrega poznavanja procesa izoblikuje poseben status, ki ga uveljavlja na neustrezen način in sicer tako, da zaustavlja proces dela. Pri tem pa seveda ne odpravi napako temveč le zavrne zadevo, ker odpravljanje napak ni v njegovi pristojnosti. Prav to je znak, da vodja ne opravi svojega dela, bodisi zato ker ne pozna procesa in pogosto tudi vsebine, zato je odvisen od teh delavcev, ki njegovo neznanje izrabijo v svojo korist. Ali pa tudi njegov vodja izrablja to za svoje uveljavljanje, saj je potrebno njega prositi, da se to izvrši in s tem pridobiva na pomembnosti. Takšen način dela je povsem izkrivil proces odločanja in ga prenesel na raven posameznega uradnika, zato tudi minister ugotavlja, da je včasih ves postopek ustavljen, zaradi enega uradnika in da tudi na najvišji ravni ne more opravljati svojega temeljnega poslanstva, to je odločanja in vodenja politike. To je tudi pogosto razlog, da moramo čakati na kakšen žig in podpis po teden dni le zato, ker vodja ne zmore, zna ali pa noče ustrezno organizirati dela. In ravno, ko spozna vse postopke, so spet volitve in pride novi vodja ter vse od začetka…
