Zadnje čase sem nekako pogosto pri zdravnikih in zobozdravnikih, vendar to na žalost ni odvisno od moje volje, temveč Emšo terja svoj davek. In prav danes sem plačala dvojno ceno obiska pri zdravniku, saj nas je v čakalnici starejša gospa podučila o mnogih stvareh, predvsem pa o zdravstvu, politiki in državni upravi. Same takšne teme, ki spodbujajo bolečino še pri zdravem človeku, pri bolnih pa jo multiplicira. Gospa je bentila nad zdravstvom, ki da je zaradi varčevanja in pa napačne politike s koncesijami postalo samoplačniško, predvsem pa skrajno zbirokratizirano, saj je za napotnico specialistu morala priti kar dvakrat, najprej za naročanje, potem pa še za pregled, saj je čakalna doba daljša od veljavnosti napotnice in ker ji zdravnica ni takoj verjela je čakala dve dolgi uri in povedala marsikatero krepko o tem in onem, drugi pa smo prikimavali in upali, da bomo kmalu na vrsti, kljub temu pa je bilo v čakalnici čutiti neko solidarnost …
Zadeva: 1000 Vilnius, Slovenia
Danes so me razveselili bruseljski kolegi in mi poslali knjigo, za katero sem jim bila hvaležna, predvsem pa presenečena, da je sploh prispela na moj naslov, kajti država je bila prava, mesto pa je bilo kar precej oddaljeno od Slovenije (Litva). To, da nas na bruseljskih sestankih s kolegom iz Slovaške zamenjujejo sva se že skoraj sprijaznila in sprejela kot bruseljsko folkloro ter poskušava s humorjem prekriti grenak okus ob tem. Še prejšnji mesec so naju dali v skupno državo in so me Španci spraševali zakaj še njega ne pripeljemo z avtom ter mi velikodušno poslali njegov naslov iz Bratislave, če ga slučajno ne poznam. Seveda je potem bila huda zadrega in opravičevanje, vendar to ni spremenilo dejstva slabega poznavanja vseh držav članic in njihovih prestolnic, da o zastavah ne govorim. Moram priznati, da mi je kljub vsej tolerantnosti in dobrohotnosti to le nekoliko preveč površno, saj bi bruseljski uradniki morali poznati vsaj osnovne podatke o svojem delodajalcu.
V zadnjem času vedno pogosteje iščemo pri svojih kolegih morebitne rezerve pisarniškega materiala, kajti varčevalni ukrepi so že spraznili vse rezerve in sedaj že po omarah iščemo fascikle, plastične u-mape ter drugi pisarniški material, za katerega sploh nismo vedeli, da obstaja, saj je bil tako samoumeven. In šele, ko ga je zmanjkalo smo ugotovili, da ne znamo več delati tako, kot smo delali pred desetimi in več leti in da se težko odpovemo udobju in ugodnostim, ki smo jih bili vajeni. Seveda je ob tem mogoče postaviti vprašanje ali res rabimo toliko pisarniškega materiala, ampak to je tako, kot če bi vprašali zobozdravnika ali res rabi vse tiste svedre in druge pripomočke ali pa kmeta ali res rabi vsa orodja za kmečka opravila, saj lahko vse to naredi tudi ročno. Seveda lahko naredimo tudi drugače, vendar kako pozabiti na tisti vmesni čas, ki je prinesel napredek in olajšal delo?! In prav to je tudi naša težava in težava Grkov, kako se odpovedati napredku in ugodnostim, ki jih je prinesel čas? Prikaži celoten zapis …
Zadeva: Birokracija v zdravstvu
Danes sem morala iti na pregled v stomatološko kliniko, kjer sem ugotovila, da nas v zdravstvu prekašajo po birokratizaciji postopkov in da smo v določenih primerih v državni upravi pravi vajenci. Na srečo nimam prav veliko izkušenj z zdravstvenimi ustanovami, saj grem k zdravniku enkrat v petih letih, k zobozdravniku pa žal, večkrat. Kljub temu sem bila prvič deležna pregleda na stomatološki kliniki, kjer imajo prav zanimiv postopek sprejemanja pacientov. Treba pa je je priznati, da so ob tem prijazni.
Zadeva: Znanje ali informacija
Ob objavljenem javnem razpisu je kar nekaj zanimivih odzivov in razprav zlasti na temo vpliva znanja v družbi znanja, kjer se najpogosteje razvija razprava o vrednosti in vrednotenju znanja pri današnji mladini oziroma, v naši družbi kot celoti. Pravzaprav ne vemo ali je znanje resnična vrednota in ali je odnos do znanja doživel v zadnjem času določene spremembe.
