Zadeva: Potrošniki in uradniki
Potrošnike tarejo številne podražitve, ki niso značilne samo za Tunizijo, Alžirijo in druge države, temveč tudi za nas, saj opažamo, da se nam je znesek za povprečni nakup v gospodinjstvu povišal za 20%. Sedaj pa smo še deležni spreminjanja zakonodaje na področju garancij, ki dosedanje garancije ukinja oziroma, jih nekoliko omejuje in skrajšuje ter usmerja v prostovoljnost in jih prepušča proizvajalcem, da si s tem izboljšajo konkurenčnosti na trgu. Gotovo ta mehanizem deluje pri izdelkih, kjer obstaja močna konkurenca in je večletna garancija resnično dodatni dejavnik, ki vpliva na odločitev o nakupu, vendar takšnih izdelkov ni prav veliko, zato ni možno računati na takšen odnos proizvajalcev in/ali prodajalcev do kupcev. Pri nizko cenovnih proizvodih namenjeni široki porabi pa bo takšna sprememba zakonodaje dobrodošla, saj se s tem obetajo pogostejši nakupi, ker starih izdelkov ne bo mogoče popravljati. Glede na naše izkušnje o kartelnem dogovarjanju cen ter na vse zakonitosti kapitala, na takšen pristop ne gre preveč računati. Zato povsem podpiram Zvezo potrošnikov Slovenije, ki oporeka takšnim zakonskim rešitvam, ki resnično zmanjšujejo pravice potrošnikov.
Prikaži celoten zapis …
Zadeva: Vrednost dela in delavca
Praznični dnevi so ponavadi priložnost za srečanja v v ožjem in širšem krogu, bodisi družinskem ali pa prijateljskem in kjer se poleg običajnih izmenjav novic o smrti in rojstvih izmenjajo tudi mnenja in izkušnje o tem in onem. Ob tem se ni bilo mogoče izogniti pogovora o tem ali še imamo vsi prisotni in tudi neprisotni službo ali pa delo. Pravzaprav stanje niti ni bilo tako porazno, kajti kaže da vendarle večina aktivnega dela družine in prijateljev še ima službo ali pa delo, ki omogoča preživetje. Kljub temu pa so vsi potožili, da so izjemno nezadovoljni na svojih delovnih mestih, kajti takšnega razvrednotenja dela in pa tudi njih samih v vsej svoji delovni dobi še niso doživeli. Sama nizka vrednost dela niti ni toliko boleča, kajti tega s(m)o vsi vajeni skozi naše delovno obdobje (kriza v osemdesetih in v devetdesetih) vendar s(m)o jo preživeli manj boleče, ker je v službah še vendarle bil nekakšen spoštljiv in tudi tovariški odnos do delavcev in med delavci, šefi pa so kazali neko raven razumevanja, predvsem pa se niso znašali nad njimi in jim niso grozili z odpuščanjem ali pa z nižjo plačo.
Zadeva: S promili nad življenja in ugled
Zaradi prednovoletnega časa, ki ga označujejo številne zabave, je pri nas močno odmevala informacija o odstopu ministra zaradi visoke vsebnosti alkohola v krvi in zaradi menda povzročene prometne nesreče pod vplivom alkohola. Pravzaprav smo bili razumevajoči in tudi nekoliko preveč popustljivi, zlasti Štajerci, do večje količine zaužitega alkohola, čeprav je tudi to nedopustno, vendar smo enotno obsojali dejstvo, da se je sploh usedel za volan ter s tem spravil v nevarnost druge udeležence v prometu. Nemarna neodgovornost človeka, ki zaseda položaj visoke stopnje odgovornosti v državi. Prav zaradi tega je njegovo dejanje toliko bolj obsojanja vredno.
Zadeva: Lobisti in lobiranje
Pred kratkim smo prejeli splošno obvestilo, da je začel veljati tudi tisti del Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki se nanaša na lobiranje in lobiste, zato so nas obvestili, da bomo morali upoštevati zahtevne postopke vodenja razgovorov z lobisti in voditi natančne zapise o sestankih z njimi ter tudi evidenci prejetih morebitnih daril, kar pa je že sedaj veljalo. Pravzaprav smo se vsi razveselili tega, kajti sedaj bo to področje urejeno in ne bo več številnih sestankov, kjer ravnatelji in predstavniki številnih drugih organizacij, pri državnih uradnikih, poskušajo uveljaviti svoje interese po spremembi tega ali onega na področju zakonodaje ali pa jih prepričati o nujnosti dozidave, prenove, izgradnje ali pa opremljanja izobraževalne ustanove. To je bila tista bolj pozitivna plat tega zakona, ki smo jo videli državni uradniki, saj je bilo tisoč takšnih možnosti, kajti okvirno toliko javnih zavodov je v pristojnosti tega ministrstva in zagotovo nas je predstavnik posameznega zavoda obiskal vsaj enkrat v letu.
Nova pokojninska reforma je tokrat šla mimo nas nekoliko bolj tiho in skoraj anemično, saj smo ugotavljali, da se delovna doba podaljšuje v maratonske razsežnosti in da se bo z nami predvidoma zgodilo podobno kot s tistim grškim vojakom, ki je tekel od Maratona do Aten, da bi prenesel sporočilo o zmagi nad Perzijci in preminil. Pravzaprav smo že sprejeli dejstvo, da bo potrebno dalj časa delati in polniti vrečo, kajti če je več tistih, ki jo praznijo od tistih, ki jo polnijo je izračun jasen in ne kaže dobro naši pokojnini, še manj pa pokojnini naših otrok. Veliko več komentarjev je bilo deležno ravnanje določene stranke, ki je zastopala le interese dela prebivalstva, kajti ob tem smo začeli razvijati idejo, da bi tudi javni uslužbenci lahko ustanovili svojo stranko, saj nas je številčno ravno zadosti, da bi predstavljali močno volilno telo. Morda bi se potem spremenilo javno mnenje o nas in tudi naše število ne bi več bilo tako skrb zbujajoče, plače bi se povišale in dobili bi pozornost in ljubezen ljudi, podobno kot je v to prepričan prvak te stranke in bi potem bili enakopravni člani družbe.
